Metoda montessori

Cilj metode montessori je priprava otroka na življenje.

Metoda montessori in okolje

Maria Montessori

Maria Montessori

Marija Montessori se je rodila v Italiji, v Anconi leta 1870. Pri 12. letih so se njeni starši preselili v Rim, da bi tam imela boljše pogoje šolanja. Spodbujali so jo, da postane učiteljica, saj je bila to takrat edina možnost kariere za žensko. Odločila se je za študij medicine, ki ga je končala leta 1896 kot prva ženska v Italiji. Kasneje je študirala filozofijo, psihologijo in antropologijo, predavala na ženski fakulteti v Rimu ter delala v klinikah in bolnišnicah.

V času, ko je delala na psihiatrični kliniki, je študirala dela Itarda in Seguina, da bi lažje pomagala tamkajšnjim otrokom. Zanje je izdelovala nove materiale in zapisovala svoja opazovanja. Ti dve leti je sama imenovala kot pravo »diplomo« svojega vzgojno izobraževalnega dela. Še sama je bila začudena, da so se ti otroci lahko naučili marsikaj, kar se je prej zdelo nemogoče.

Leta 1907 je prevzela vodenje vrtca v revnem delu Rima, v San Lorenzu. Edini pripomoček za vzgojo in izobraževanje je bil material, ki ga je uporabljala za delo z duševno prizadetimi otroki. 

Prišlo je do vznemirljivega razvoja otrok. Ko ga je Montessorijeva opazovala, je prepoznala doslej neznana dejstva o razvoju otrok. Srkajoči um in občutljiva obdobja sta postala temelj njenega nadaljnjega raziskovanja. Spoznala je, da lahko otrok razvija vse notranje potenciale le v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti ter red. V takem okolju so otroci postali zbrani, delovni, veseli, vljudni, naučili so se pisati, brati in računati že v predšolskem obdobju, kar je bilo posebej za čas, v katerem je Maria Montessori začela svoje delo, nedoumljivo.

O delu Marije Montessori se je hitro razvedelo povsod po svetu. Obiskovalci iz vsega sveta so prišli v njene vrtce, da bi se s svojimi očmi prepričali o resničnosti novic o teh »izrednih otrocih«. Marija Montessori je začela življenje svetovnih popotovanj – z ustanavljanjem vrtcev in centrov za usposabljanje vzgojiteljic po svetu, s predavanji in pisanjem.

Montessorijeva je umrla na Nizozemskem leta 1952. V svojih zadnjih letih je prejela mnoge častne nazive in pohvale za svoje delo povsod po svetu. 

 

Vzgojni pristop montessori

Maria Montessori je verjela, da mora biti izobraževanje pomoč življenju. Cilj njene metode je priprava otroka na življenje. Temelj metode so tri in sicer medsebojno povezani elementi: otrok, vzgojitelj in pripravljeno okolje.

Vzgojitelj oz. pedagog montessori je odrasli, ki ima zaključeno ustrezno izobraževanje montessori in ima diplomo montessori. Pri otrocih spodbuja željo po učenju. S svojim poznavanjem pedagogike montessori, otrokovega razvoja in razvojnih materialov montessori, pripravlja okolje montessori za otroke (t.i. igralnico in zunanje okolje). Je vir znanja, otrokov model, predstavlja uporabo novih razvojnih materialov, hkrati pa je pazljiv opazovalec in zapisovalec otrokove rasti in razvoja, obnašanja in potreb. V prvi vrsti vzgojitelj sam ljubi življenje, učenje in raziskovanje skupaj z otroci. Odraža notranji mir in trdnost.

"Pomagaj mi, da naredim sam" je glavni in vodilni motiv pedagogike montessori. Otrok lahko svobodno izbere material, sam popravlja svoje napake in si izbira mesto za delo. Otroci se svobodno odločajo, kaj želijo početi, svojo svobodo pa uresničujejo z neprestanim trudom. Vzgojitelj ima nalogo, da vsakemu otroku pomaga pri razvojnem projektu in ga pripelje k neodvisnosti. Otroci za delo potrebujejo čas in čutijo potrebo po ponavljanju, saj jim daje občutek varnosti. Postopno spoznajo, da je delo čudovita stvar. Pomagajo tudi pri pripravljanju in strežbi kosila, skrbijo za rože in domače živali.

 

Pripravljeno montessori okolje 

Pri pripravi okolja sledimo osnovna montessori področja:

 

Vsakdanje življenje

Dejavnosti vsakdanjega življenja so most med otrokovim domom in med okoljem v vrtcu. Pomaga jim zadovoljiti njihovo močno potrebo po imitaciji odraslih. Za njih je dejavnost, kot je npr. priprava  mize, pranje in obešanje perila, zalivanje rože nekaj posebnega, za nas običajnega. Dejavnosti pomagajo otroku razviti občutek samostojnosti in njihovo pozitivno samopodobo. Njihova dejanja s pomočjo ponavljanja postanejo bolj natančna in urejena, razvijajo koncentracijo in zato povežejo um in telo. 

Zaznavanje

 "Ničesar ni v umu, kar ni bilo prej v čutih." Aristotel

Cilj in namen dela z materiali zaznavanja je pridobiti jasno, zavestno informacijo. Skozi čutne zaznave otrok spoznava svoje okolje in ga na ta način začenja razumeti. Otrok je čutni raziskovalec. Skozi material otrok razvija in pridobiva izkušnje z vsemi čuti (dotik, vid, sluh, voh, okus). Deluje z rokami in razumom in gradi svoje znanje prek napak in poskusov.

Jezik

Področje jezika ponuja jezikovni material s slikami in z drugimi predmeti, ki se izmenjujejo in tako spodbujajo otroka k govoru. Jezik je prisoten ves čas in na vseh področjih. Materiali spodbujajo in razvijajo otrokov govor, sposobnost poslušanja, pisanja in branja. Bralni kotiček služi najprej poslušanju, ko vzgojitelj bere, kasneje si otroci sami ogledajo knjige in razmišljajo o njih, morda govorijo o njih, nato naredijo svoje knjižice ali berejo kratka besedila v knjigah. Kaj hitro začne brati, vse to pa je predpriprava za pisanje. 

Matematika

Področje matematike je usmerjeno na razumevanje in odkrivanje matematičnih idej, namesto pomnjenja matematičnih dejstev. Pri predstavitvah se otrok osredotoči na individualen material, ki izolira posamezne ideje. To pomaga otroku, da preide iz zaznavnega raziskovanja do abstraktnega razumevanja matematičnih konceptov.

Gibanje

Veliko gibanja je pomemben del vsega dela, kjer otrok na svežem zraku razvija moč, hitrost in druge spretnosti. Dnevno mu omogočamo gibanje na črti, kjer razvija ritem, koordinacijo celotnega telesa, ravnotežje ter samokontrolo gibanja. 

Znanost

Kozmična vzgoja, ki je prepletena z biologijo, geografijo in zgodovino. Maria Montessori je uporabila dejavnosti kozmične vzgoje primerne času in pripravljenosti okolja. V svoj program je vključila predmete različnih oblik iz vsakdanjega okolja, npr. obrise lista, dele teles ipd. Vključila je tudi zunanje dejavnosti kot so vrtnarjenje in skrb za živali. 

Umetnost in glasba

Pozitivne lastnosti, ki izhajajo iz področja umetnosti je veliko. Vpliva na razvoj možganov, izboljša razumevanje akademskih področij in stimulira otrokovo naravno radovednost. Montessori okolje na področju umetnosti zajema veliko tehnik in svobodne ustvarjalnosti. Na področju likovne umetnosti otrok izbira med materiali slikanja, risanja, oblikovanja iz gline in slanega testa. Razvija svojo ustvarjalnost in domišljijo. Na glasbenem področju otroci poslušajo različne zvrsti glasbe, ob njej pa razvijajo ritem in posluh. 

 

© Varstvo Montessori. Vse pravice pridržane. | izvedba ideART